Navdihnjena z ikoničnimi skladbami združuje barvna kolekcija Music for your eyes sodobne trende z brezčasno eleganco. Z uporabo dekorativnih tehnik SPEKTRA Decor Topaz in SPEKTRA Decor Quarz ponuja raznolike vizualne učinke – od kovinsko sijočih do grobo peščenih tekstur – ter 45 skrbno oblikovanih nians za prostore z značajem.

Kolekcija je nastala v sodelovanju z arhitekturnim birojem GAO arhitekti, ki ga vodi Petra Zakrajšek. V pogovoru z arhitektkama Petro Zakrajšek in Urško Černigoj, ki sta zasnovali njen koncept in oblikovali barvno paleto, razkrivamo ozadje kreativnega procesa, pomen partnerskega sodelovanja ter njuno razmišljanje o vlogi barv v sodobnem interierju.

Od kod ideja za novo barvno karto? Kaj je bil izhodiščni navdih? 

Petra: Pri obstoječih barvnih lestvicah pogosto najdemo bogat izbor odtenkov, ki pa med seboj nimajo povezovalne zgodbe. Naša ideja je bila ustvariti paleto z jasnim konceptom – kot radi rečemo, »z glavo in repom«. Želeli smo barvno karto, ki interpretira naravne materiale in je blizu predvsem arhitektom in notranjim oblikovalcem. 

Barva je pri našem delu veliko več kot le pigment – predstavlja izkušnjo, ki nadgradi interier, ki ga ustvarjamo. Ko iz tlorisa prehajamo v »karakter« prostora, barva postane ključni element. In ker se trendi, sploh po obdobju covida, vse bolj nagibajo k občutku varnosti, zavetja in povezanosti z naravo, se nama je zdelo samoumevno, da morajo tudi barve izhajati iz teh izhodišč. 

Urška: Želeli smo zasnovati barvno karto, ki se približa sodobnim potrebam interierja, a hkrati ostane brezčasna – da ne bi bila zgolj odziv na trenutne trende. Navdih so bili osnovni elementi narave: mivka, voda, zemlja, terakota, trava, pesek, glina, oblačno nebo. Iz teh temeljev so nastali odtenki, ki se – tako kot v naravi – prepletajo, brez ostrih ločnic med letnimi časi. 

Petra: Najini prvi pogovori so izvirali iz gline. Ne toliko sivih, temveč tistih bež nians, ki jih je v barvnih lestvicah najtežje najti. Pri nevtralnih tonih, če izhajamo iz mivke ali gline, običajne lestvice pogosto preveč gravitirajo proti rumenim tonom, ki se na večjem formatu – zdaj govorim iz profesionalne izkušnje s svetlobo – zelo slabo obnesejo. Tukaj pa tudi mivkasti odtenki, ki so vključeni v barvno karto, ostanejo takšni, kot so, ko nanje pade svetloba – ne potegnejo niti na rumeno niti na roza. To je bil največji izziv. Prav takšne barve v lestvicah najbolj manjkajo – da so svetle, a hkrati dovolj nevtralne, da ne prevzamejo celotnega prostora. 

Čeprav izhaja iz narave in zemeljskih tonov, ne moremo reči, da gre zgolj za nevtralno paleto. 

Petra: Nikakor ne. Ta paleta ima izjemno energijo. Gre za globljo izkušnjo barve, ki nosi številne podtone. Združili smo teksture, strukture, dekorativne tehnike, tako da ima vsaka barva svojo večplastnost. V tej paleti ne govorimo zgolj o pigmentih – zaradi specifike dekorativnih tehnik gre za odsev materiala v različnih niansah. 

Urška: Izhajali smo iz vsega, kar nas obdaja. V biroju imamo veliko materialov, zato smo začeli z vzorci – blaga, kamna, keramike, gline. Iz teh materialov so nastali prvi testni odtenki, ki smo jih nato prilagajali in dopolnjevali, dokler nismo dobili zaključene celote. 

Petra: Ključna razlika je bila v tem, da nismo izhajali iz obstoječih barv, temveč iz materialov. In te vzorce smo povezali z dekorativnimi tehnikami, tako da so v sami karti vidne tudi strukture. V eni sami barvi se skriva več podtonov, več razsežnosti. Barva je zame struktura – in to dekorativne tehnike čudovito pokažejo. 

Barvna karta nosi ime Music for your eyes. Odtenki so poimenovani po glasbenih uspešnicah, med njimi White Wedding (Billy Idol), Here Comes the Sun (The Beatles), Cheri Cheri Lady (Modern Talking) … Kako ste povezali barve z glasbo in od kod ideja, da bi jih poimenovali po pesmih? 

Urška: Nismo želeli oznak ali kod, kot je to običajno v lestvicah, niti generičnih imen tipa »kapučino«. Želeli smo nekaj drugačnega. Iz tega razmišljanja je prišla ideja o glasbi in uspešnicah, ki jih vsi poznamo. Glasba pogosto asociira na določene barve, včasih je že v samem naslovu pesmi. In navsezadnje je glasba, tako kot barva, vedno prisotna tudi v interierju. 

Petra: To so bili celi dnevi poslušanja glasbe – to je bil tisti lepši del. Če si kreativen človek, v svoj proces spuščaš življenje. Ne gre samo za barve, gre za umetnost, filme, glasbo, hrano … Vse to je del nas. V našem biroju živimo to, kar delamo.

Zdi se, da ste se večinoma odločili za starejše pesmi? 

Urška: Morda podzavestno, a tudi pri glasbi smo iskali brezčasnost, tako kot pri barvah. Zato smo se skoraj samodejno obrnili k skladbam, ki so že prestale preizkus časa.

Omenili ste, da ste se prvič podali na pot snovanja barvne karte. Kako je potekal proces – od začetne ideje do končnega izdelka? 

Petra: To je bil naš prvi tovrstni projekt, zato nismo poznali tehnološkega ozadja. Ravno zato je bilo zelo pomembno, da smo imeli dobrega sogovornika tudi na drugi strani. Proces je trajal več kot pol leta, pregledali smo ogromno število vzorcev. Ves biro je bil prekrit z barvnimi polami, ki smo jih razporejali po tleh, jih primerjali in usklajevali, dokler nismo dobili celote, ki je delovala povezano. 

Urška: Šlo je predvsem za postopno izločanje. Najprej smo želeli potrditi, katere barve bodo sploh delovale v interierju. Največja dodana vrednost te karte je, da so vsi odtenki preizkušeni na večjih površinah. Pri teh tehnikah je to ključnega pomena. Stranka si izbere barvo na majhnem vzorcu, potem pa je nenadoma cela stena v tem odtenku – in doživi šok. Nekatere barve so bile na majhnem formatu čudovite, na večjem pa enostavno niso delovale. Zato smo jih zavračali in znova popravljali, dokler nismo dobili tistega, kar smo iskali. Ko smo jih potrdili, smo jih razporedili po intenzivnosti, svetlosti … da je celota delovala usklajeno. 

Petra: V bistvu smo vse barve dali skozi sito – vedno na velikem formatu. Upoštevali smo svetlobo, umetno osvetlitev, kot pogleda … Bili smo nepopustljivi, ker smo točno vedeli, kaj želimo. Tukaj je bila Urškina perfekcionistična narava res ključna – bila je dosledna do zadnjega detajla. Mislim, da nama je prav to, da nisva poznali tehnološkega procesa, dalo prednost. Če bi vedeli, kako naporno je bilo za ekipo na drugi strani, bi bili bolj popustljivi – in rezultat verjetno ne bi bil tako dober.

Se morda spomnite, koliko krogov popravkov je bilo potrebnih za najbolj zahtevne odtenke? 

Urška: Pri nekaterih smo imeli tudi po dvajset krogov zavrnitev in izboljšav. 

V fazi razvoja smo za barvno karto s 45 niansami izdelali več kot 500 različnih vzorcev. Je bil kakšen odtenek, ki vam je še posebej ostal v spominu – kot trd oreh? 

Urška: Rdeča. Želeli smo opečnat odtenek, a je na začetku deloval čisto napačno – pošalili smo se, da je bolj za kabaret kot za interier. Potrebovali smo kar nekaj krogov, da smo dosegli ustrezen ton. 

Petra: Sive so bile še zahtevnejše. Sive imajo lahko nešteto podtonov – od zelenih, bež do črnih in modrih. Prav zato je siva ena najbolj kompleksnih barv, vedno znova izziv. 

Kaj se vam zdi ključno za uspešno sodelovanje pri ustvarjanju nove barvne karte kot skupnega izdelka? 

Petra: Predvsem skupna zgodba, ki izhaja iz dobrega in dolgoletnega sodelovanja. Ta se lahko rodi samo iz zaupanja in odprtosti na obeh straneh. 

V tujini, še posebej v Italiji, se vidi, kako močno je sodelovanje vtkano v kulturo. Tam je to bistvo vsega – zato so tudi najboljši v dizajnu. Ko nekdo, ki dela z barvami, teksturami, tkaninami, pohištvom …, dobi sogovornika, ki vse to poveže – skoraj kot režiser –, nastane izdelek povsem druge vrednosti. 

 
V zadnjih letih opažamo porast nevtralnih tonov, hkrati pa tudi več drznosti – temnejših, intenzivnih barv. Kako vidita ta trend v interierju? 

Petra: Barva je povezana z vizualnim spominom, ki ga človek gradi od otroštva. To je čustveni del zgodbe. Zanimivo je, da ljudje brez težav izberejo močne barve za fasado, a so v interierju zelo zadržani. Nama se to zdi narobe – fasada je del okolice, notranjost pa intimen prostor. Na srečo vedno več ljudi gleda na to drugače. Prav ta barvna karta želi ljudi spodbuditi, da začnejo o barvi razmišljati globlje – ne kot o zadnji piki na i, ampak kot o občutku, energiji, svetlobi v prostoru. Dekorativne tehnike pa so tako večplastne, da jim niti ne moremo reči samo barve – so izkušnja. 

Urška: Res je. Ljudje ob besedi »barva« pogosto najprej pomislijo na slabe primere. Lažje je narediti sivo-bež interier, kot pa uporabiti barve premišljeno. Ampak če jih uvedeš s pravimi oblikovalskimi principi, prostor samo pridobi. 

Petra: Najbolj zanimivo je, da se barv pogosto bojijo prav arhitekti in oblikovalci. Če bi jih znali bolj samozavestno uporabljati, bi bilo tudi naročnikom lažje. Počasi se to spreminja – znanja imamo vedno več, tako profesionalci kot stranke. Smo pa še na začetku.

Ko pridejo stranke k vam – pridejo z idejo občutka ali s konkretno željo po točno določeni barvi, recimo dnevni sobi v modrih odtenkih? 

Petra: Če dobro premislim – nikoli ne pridejo z občutki, kar je zanimivo, ker smo ravno mi tisti, ki delamo z občutki. Če bi razložili svoja čustva in nam zaupali, da jih prevedemo v prostor, bi lažje prišli do boljšega rezultata. Največkrat pridejo z željami glede detajlov, ne toliko cele slike. Mi smo tukaj, da jih varno peljemo čez vodo – da razložimo, zakaj nekaj deluje in zakaj ne.

Urška: Gre pravzaprav za podobno sito kot pri ustvarjanju barvne karte. Zbirava informacije o strankah, njihovih željah in občutkih, nato pa jih prefiltrirava in oblikujeva nekaj, s čimer smo zadovoljni vsi. 

Tapete so v zadnjem času spet v vzponu. Kako gledate na razmerje med tapetami in dekorativnimi tehnikami? Jih vidite kot konkurenco ali dopolnitev? 

Petra: Absolutno dopolnitev. Tapeta ima drugačno likovno vrednost kot opleski. V vsakem interierju je prostor za oboje. Tapete so bolj individualna odločitev, dekorativne tehnike pa širše uporabne.

Kot profesionalki pogosto postavljata svoje osebne preference na stran, saj se pri projektih osredotočata na potrebe naročnika in karakter prostora. Če pa vaju vprašam čisto osebno – katera od barv iz nove karte bi najhitreje našla mesto v vajinem domu? 

Urška: V mojem trenutnem domu – globoka temno modra All Night Long. 

Petra: Morda opečnato rdeča – ravno tista, ki nam je bila največji izziv, da smo jo naredili takšno, kot smo želeli: Bed of Roses. 

Barvna karta Music for your eyes je rezultat večmesečnega sodelovanja, nepopustljivega testiranja in premišljenega oblikovanja. V njej se povezujejo materiali, občutki, glasba in barve – vse, kar prostoru daje značaj. 

Za uporabnika to pomeni več kot estetsko odločitev. Z dekorativnimi tehnikami SPEKTRA lahko ustvari prostor, ki ga resnično nagovarja – prostor, kjer barva ni le površina, temveč izkušnja. Vabimo vas, da si ogledate barvno karto Music for your eyes in odkrijete, kako lahko spregovori brez besed.