Ko se pojavi potreba po hitri osvežitvi vašega doma, bo še tako majhen ostanek barve še kako dobrodošel. Vendar kako pravilno shraniti ostanke barve, da bodo ostali uporabni tudi ko jih bomo ponovno potrebovali?

Če nam je po končanem delu ostala večja količina barve in je embalaža skoraj še povsem polna, je dovolj, da rob embalaže samo dobro obrišemo s čisto krpo in jo neprodušno zapremo. Rob embalaže je sicer priporočljivo večkrat obrisati že med samim delom, saj lahko zasušena barva na robu kasneje oteži zapiranje in odpiranje pokrova. Pri čiščenju zasušene barve iz zarez v tesnilu, si lahko pomagamo z manjšim izvijačem, ki ga ovijemo v staro krpo in pomočimo v sredstvo za odstranjevanje barve. Ali pa si pomagamo s kosom plastične folije, ki jo položimo pod pokrov in tako preprečimo, da bi se barva v tesnilu sprijela. Preverimo, da pokrov res dobro tesni, saj bomo le tako preprečili zasuševanje barve v embalaži.

Dodatno pozornost velja nameniti tudi kovinski embalaži, pri kateri lahko z orodjem in z uporabo sile, hitro poškodujemo pokrovček, ki se ukrivi ali upogne, tako da posode ne moremo več dobro neprodušno zapreti. Najbolj varna je vsekakor uporaba gumiranega kladiva, pomagamo pa si lahko tudi s krpo ali kosom lesa, ki ga položimo na pokrovček in narahlo potolčemo. V vsaki trgovini bolje založeni z barvami, pa najdemo tudi kovinski ključek, ki je posebej oblikovan za odpiranje pločevink z barvo.

Če je embalaža napol ali skoraj popolnoma prazna, je v njej že preveč prostora za zadrževanje zraka, posledično pa je večja verjetnost, da se bo barva zasušila. Zato je v tam primeru ostanek barve prelijemo v manjšo embalažo. Uporabimo lahko navaden steklen kozarec za vlaganje ali manjšo plastično posodo, ki jo lahko dobro, neprodušno zapremo. Samo velikost embalaže prilagodimo glede na količino barve, vedno pa embalažo z barvo napolnimo do vrha, da bo v njej čim manj zraka. Priporočamo kozarce s širokim ustjem, ki bodo omogočali lažji dostop s čopičem. In steklene ali takšne da s vidi vsebina. Preden ostanek barve prelijemo v manjšo embalažo, ga dobro premešamo.

S tem ko barvo prelijemo v manjšo embalažo, ne le preprečimo zasuševanja barve, prihranimo tudi pri prostoru. Vendar pa s tem izgubimo tudi del informacij, ki so navedene na originalni embalaži in ki bi jih lahko potrebovali pri kasnejšem delu. Če je mogoče, odlepimo originalno nalepko, ki vsebuje največ informacij o lastnostih barve, šarži in barvnem tonu (če smo odtenek namešali v mešalnici) in jo nalepimo na posodo v katero smo barvo prelili. Priporočljivo si je označiti tudi datum, kdaj smo barvo odprli, ali smo barvo že redčili in pa, v kateri sobi oziroma na kateri površini smo jo uporabili, še posebno v primeru kadar doma hranimo več različnih nians. Originalno etiketo lahko tudi fotografiramo ali si pomagamo z nalepko ali koščkom zaščitnega traku na katerega prepišemo ključne informacije. Izognemo se uporabi svinčnika in raje uporabimo kemični svinčnik, alkoholno ali drugo pisalo pri katerem ni skrbi, da bi se informacije s časom zabrisale. Tudi tukaj smo lahko kreativni in se lahko poigramo z nalepkami vseh oblik in dimenzij. Če imate radi pogled na urejeno shrambo, bo to morda celo vaš najljubši del pospravljanja po barvanju.

Barvo lahko shranimo v shrambo, klet, vrtno lopo ali garažo, v kolikor je ta seveda dovolj dobro toplotno izolirana. Visoke temperature namreč pospešijo izsuševanje barve, zelo nizke temperature pa povzročijo, da barva zmrzne. Prav tako je priporočljivo, da barvo shranimo na višjo polico, saj lahko vlaga, ki se po navadi zadržuje pri tleh, pripomore k rjavenju pločevinaste embalaže. Zelo primeren prostor, na katerega pogosto pozabimo, je tudi višja polica v bivalnem prostoru, kjer so temperaturne razlike praviloma najmanjše.

Kljub pravilnemu shranjevanju barve, je njena življenjska doba na polici še vedno razmeroma kratka. Pri shranjevanju barve se je zato vedno smiselno vprašati ali bomo to barvo v kratkem še potrebovali in v kakšnih količinah? V vsakem primeru je priporočljivo, da se shrani manjšo količino barve, ki bo dovolj, da lahko popravimo manjše nepravilnosti kot so praske, odrgnine ali lise, ki se sčasoma pojavijo na površini. Če v kratkem načrtujemo barvanje večjih površin, lahko ostanek shranimo tudi za potrebe spodnjega sloja, kar nam bo še posebej olajšalo delo v primeru, da želimo doseči prehod iz zelo temne na svetlo nianso. Ni pa smiselno shranjevati večjih količin barve za katero vemo, da jih v naslednjih mesecih najverjetneje ne bomo porabili, saj na ta način samo podaljšujemo čas, ko barva ne bo več uporabna in jo bo treba zavreči.

Kako popraviti manjše nepravilnosti kot so vdrtine, praske, odrgnine ali madeži, ki jih ne moremo očistiti z krpo?

Ohranjanje videza brezhibnih površin še ne pomeni, da moramo vsakič prebarvati celotno površino. Oko lahko enostavno prelisičimo že, če pobarvamo samo eno steno v prostoru ali popravimo nekaj manjših nepravilnosti. Pobarvamo toliko površine, da dosežemo enoten izgled. Del površine, ki ga želimo osvežiti najprej očistimo umazanije, prahu in nečistoč, ki preprečijo dober oprijem barve, večje vdolbine pa po potrebi zapolnimo s kitom in površino rahlo obrusimo. Nato uporabimo manjši ali srednje velik čopič oziroma valjček, ki nam bo omogočil natančen nanos barve. Orodje s katerim nanašamo barvo izberemo glede na to s čim je bila površina prvotno pobarvana, zato da ohranimo obstoječo teksturo. In kar pa je še najpomembneje, barvo na površino nanašamo v tankih slojih, končni rezultat pa ocenimo šele ko se barva popolnoma posuši.