Tudi kovina ima omejeno življenjsko dobo – poskrbimo, da bo primerno zaščitena

Materiale kot so železo, jeklo, cink, baker, aluminij in druge kovine srečujemo na vsakem koraku. V skoraj vsakem domu lahko najdemo ograje, stopnice, okna, vrata, radiatorje ali druge kose pohištva s kovinskimi elementi. Pri tem večkrat opazimo, da slabo zaščitene ali popolnoma nezaščitene površine spreminjajo svoj prvotni izgled oziroma propadajo zaradi delovanja atmosfere. S pravilno zaščito lahko propad preprečimo ali vsaj omejimo in tako izdelkom podaljšamo življenjsko dobo. Dolgotrajno zaščito dosežemo le s pravilno pripravo podlage in pravilno izbiro premaznega sistema. V nadaljevanju smo za vas pripravili nekaj osnovnih napotkov, ki vam bodo pomagali pri pripravi in barvanju kovinskih površin.

Metal life 1

Za barvanje si izberimo lep dan brez dežja in megle, saj visoka zračna vlaga slabo vpliva na sušenje premaza. Priporočamo, da predmetov ne barvamo zjutraj, ko so na njih ostanki rose, pač pa počakamo, da se posušijo in ogrejejo na temperaturo okolice.

Maščobe in podobne nečistoče pred barvanjem odstranimo s primernim čistilom oziroma redčilom. Stare opleske, ki niso več dobro sprijeti s podlago popolnoma odstranimo mehansko, z odstranjevalci barve ali s toploto. Nepoškodovani premaz, ki ga želimo le osvežiti, samo dobro očistimo in rahlo obrusimo.

Rjo odstranimo mehansko, s peskanjem ali brušenjem. Na pocinkani pločevini, bakreni, medeninasti ali aluminijevi podlagi odsvetujemo uporabo žične ščetke ali kovinske volne. V primeru, da rjo odstranjujemo s kemičnimi sredstvi na osnovi kisline (fosforne), moramo površino temeljito sprati z vodo, osušiti in šele nato lahko pričnemo z barvanjem (če uporabljamo barvo na osnovi topil), saj ostanki sredstev preprečujejo sušenje barve.

Največja sovražnika kovinskih predmetov na osnovi železa sta voda in zrak. Zato železne predmete v prvi fazi vedno zaščitimo z osnovnim antikorozijskim premazom, ki preprečuje rjavenje in izboljša oprijem med podlago in pokrivnim premazom. Za dolgotrajno zaščito priporočamo nanos vsaj enega sloja temeljnega premaza, na bolj izpostavljenih površinah pa dva sloja premaza, ki bosta kovinsko površino ščitila pred rjavenjem in izboljšala oprijem zaključnih slojev.

Šele na površino, predhodno zaščiteno pred rjavenjem, nanašamo pokrivne barve ali emajle, ki dajo površini želeni dekorativni učinek. Tudi emajli delujejo zaščitno, saj določeni barvni toni in stopnja sijaja ščitijo kovino pred neželenimi vplivi sonca in dežja. Za zunanjo uporabo priporočamo predvsem premaze z leskom, ki so odpornejši proti atmosferskim vplivom in jih je potrebno manj pogosto obnavljati.

Izbira premazov je odvisna od površine in želje po končnem izgledu. Predvsem moramo biti pozorni pri barvanju 'posebnih' kovinskih površin kot so pocinkana pločevina, baker, aluminij ali medenina, ki so znane kot 'težke' površine za barvanje, saj imajo široko potrošniške barve pogosto slab oprijem. Za dolgotrajno zaščito omenjenih površin priporočamo uporabo premaza, ki je posebej prilagojen izbrani površini.

Za ohranitev dobre zaščite in lepega videza priporočamo redno pregledovanje vseh kovinskih površin. Pri normalnih pogojih zadošča, da pregled izvedemo enkrat letno. Posebno pozornost namenimo vodoravnim in soncu bolj izpostavljenim površinam, ki so bolj podvržene vremenskim vplivom. 

 

Nasveti za delo in izbiro ustrezne barve:

  • pravo barvo za izdelek, ki ga želimo pobarvati, izberemo s pomočjo navodil, ki jih najdete na naši spletni strani ali na embalaži, pri tem pa je potrebno upoštevati pogoje, ki jim je izdelek izpostavljen;
  • če moramo nanesti več slojev, uporabimo barvo istega proizvajalca za vse sloje;
  • različnih kakovosti barv ne smemo mešati med seboj, tudi če gre za barve istega proizvajalca;
  • barvo redčimo le, če je to potrebno za izbrani način nanašanja (npr. za brizganje), pri tem uporabimo redčilo, ki je predpisano v navodilih;
  • na manjšem delu starega opleska pred barvanjem naredimo preizkus ali nova barva ne natopi ali zmehča stare;
  • pred barvanjem aluminijeve podlage je potreben predhodni preizkus oprijema premaza na očiščeno podlago;
  • pri barvanju večjih površin je potrebno prebarvati celotno površino naenkrat – ne prekinjajte dela;
  • predmeti, ki jih barvamo, naj bodo, če se le da, v vodoravnem položaju;
  • pritrjene predmete pričnemo barvati od zadaj naprej in od spodaj navzgor (npr. ograje);
  • barvo nanašamo v več tankih slojih v časovnih presledkih, ki so navedeni v navodilih;
  • lepši videz površine dobimo, če pred nanosom naslednjega sloja površino rahlo obrusimo s finim brusnim papirjem;
  • pred začetkom vsakega nanosa izdelek temeljito premešamo;
  • uporabljeno orodje operemo takoj po uporabi, z redčilom (pri uporabi barv na osnovi topil) ali z vodo (pri uporabi barv na vodni osnovi) in ga posušimo;
  • morebitne madeže, ki nastajajo pri barvanju, še sveže odstranimo z NITRO oz. TESSAROL redčilom;
  • barvo, ki je nismo porabili, prelijemo v ustrezno manjšo embalažo in jo dobro zapremo;
  • pozorni smo na temperaturo skladiščenja, še posebno pri barvah na osnovi vodnih veziv (akrilne barve) - barva ne sme zmrzniti.

 

Pogoste napake pri zaščiti kovin in zakaj se lahko pojavijo:

  • slab oprijem premaza - slabo očiščena podlaga, prisotnost maščob, rje in ostankov odstranjevalcev barv, kondenzacija vodne pare na podlagi
  • rjavenje - uporaba pokrivnega premaza brez predhodne uporabe osnovne barve, slabo očiščena podlaga
  • slabša razlivnost barve, poznavanje sledi čopiča - pregosta barva, neustrezno redčilo, natapljanje spodnjega sloja, previsoka temperatura
  • groba površina - opustitev medslojnega brušenja
  • mehak in neodporen barvni sloj - prehitro nanašanje posameznih slojev ali predebel nanos barve
  • slabša pokrivnost in neustrezna zaščita - pretanek nanos barve, preveč razredčena barva
  • daljše sušenje, matiran izgled in pomarančna struktura - barvanje ob previsoki ali prenizki temperaturi in zračni vlagi, uporaba neustreznega redčila
  • barva se sesiri - neuporaba priporočenih redčil
  • barva se ne suši - slabo odstranjeni kemični odstranjevalci barv, previsoka vlaga in prenizka temperatura, predebel nanos barve v enem sloju
  • porozna površina - tanek sloj barve, barvanje s preveč razredčeno barvo
  • pokanje barve, lasaste razpore in nagrbančenost - nanašanje nerazredčene barve v enkratnem debelem sloju
  • luščenje - slabo očiščena podlaga in slabo odstranjeni stari premazi, ki niso več dobro sprijeti s podlago, slabo očiščeno orodje, neuporaba ustrezne osnovne barve
  • vidne vdolbine pod barvo - nesanirane poškodbe na podlagi
  • pojav grudic na površini - nečisto orodje, slabo očiščena podlaga, neuporaba ustrezne osnovne barve
  • po sušenju barve razpokan premazni film - nanos vodnih premazov pri prenizki temperaturi